Nova raziskava Univerze v Aberdeenu je identificirala del DNK v človeškem genomu, ki ima vlogo pri nadzoru tesnobe.
Bomo kmalu lahko ugasnili genetsko »stikalo« za debelost in anksioznost? V študiji je skupina odkrila del DNK za »vklop« ključnih genov, ki vplivajo na stopnjo anksioznosti pri miših. Raziskavo, objavljeno v Molecular Psychiatry, ki jo je vodil profesor Alasdair Mackenzie, so financirali BBSRC, Tenovus Scotland GHI, Medical Research Charity in Medical Research Scotland.
- Odsek človeške in mišje DNK je identificiran kot gensko »stikalo« za anksioznost.
- Odstranitev »stikala« je povečala tesnobo pri miših.
- Ugotovljeno je bilo tudi, da je stikalo povezano z anksioznostjo in debelostjo pri ljudeh.
- Raziskava utira pot zdravilom za anksioznost.
Po pandemiji porast anksioznosti
Po podatkih Fundacije za duševno zdravje je po pandemiji anksioznosti vse več in kar eden od petih ljudi doživlja tesnobo večino časa ali ves čas. Poročajo tudi, da tretjina bolnikov, ki jemljejo zdravila proti anksioznosti, ne doživi trajne remisije tesnobe. Ekipa študije z Univerze v Aberdeenu upa, da bi nadaljnje raziskave tega stikala lahko pomagale izboljšati življenja bolnikov z anksioznostjo, tako da bi identificirale novo tarčo zdravila.
Profesor Mackenzie pojasnjuje njihove raziskave tesnobe: "Vemo že, da je 95 odstotkov genetskih razlik, povezanih z boleznijo, najdenih zunaj genov, ki kodirajo beljakovine. Ta del genoma, znan kot 'nekodirani genom', ni bil dobro raziskan, ker prej nismo imeli orodij za to."
"Vemo tudi, da nekodirajoči genom vsebuje informacije v obliki genskih stikal, ki genomom povedo, kje in kdaj naj se vklopijo. To je pomembno, saj se morajo geni vklopiti v pravih celicah in ob pravem času, in če niso pravilno vklopljeni, lahko prispevajo k boleznim, kot so anksioznost, depresija in zasvojenost. V našem laboratoriju proučujemo ta področja nekodirajočega genoma."
Pristop ekipe k razumevanju vloge nekodirajočega genoma pri anksioznosti, zasvojenosti in debelosti je edinstven.
Pristop ekipe k razumevanju vloge nekodirajočega genoma pri anksioznosti, zasvojenosti in debelosti je edinstven. Ekipa profesorja Mackenzieja je ugotovila, da so številna od teh stikal ostala skoraj nespremenjena ali ohranjena več milijonov let in jih je mogoče najti tako pri ljudeh kot pri miših.
"Naš edinstveni pristop je uporaba CRISPR za brisanje teh 'ohranjenih' stikal iz miši in nato proučevanje njihove vloge pri razpoloženju, vnosu hrane in preferencah za alkohol."
Z uporabo tehnologije CRISPR za brisanje določenih področij v genomu se je ekipa osredotočila na ojačevalec, imenovan BE5.1, ki nadzoruje dobro znani gen BDNF za povišanje stopnje anksioznosti pri ženskah. To nakazuje, da je BE5.1 glavni del kompleksnega mehanizma genoma v možganih, ki modulira anksioznost.
Profesor Mackenzie in ekipa v Aberdeenu sta pred tem našla druge sprožilce, ki so zmanjšali anksioznost, pa tudi apetit in uživanje alkohola, ko so bili izbrisani iz genoma miši, in zagotovili predlogo, kako raziskati delovanje ojačevalcev v kompleksnem vedenju, povezanem z boleznijo.
Dr. Andrew McEwan, prvi avtor publikacije, je povzel glavne ugotovitve študije: "Da bi razumeli osnovo kompleksnih človeških bolezni, ki vključujejo duševne bolezni in druga stanja, kot so debelost, depresija in zasvojenost, je enako pomembno razumeti mehanizme, ki zagotavljajo pravilno proizvodnjo beljakovin v pravih celicah, kot je razumeti same beljakovine. To bomo dosegli le, če bomo bolje razumeli nekodirajoči genom v zdravju in bolezni ter funkcijo in vlogo tisočih enigmatičnih genskih stikal, ki se skrivajo v njegovih globinah."
Preberite še:
